VIDOVIN – Odprti festival etnografskega in dokumentarnega filma z obrobja se predstavlja na Noči raziskovalcev 2009
Ljubljana, 25. september 2009
od 9.00 do 20.00
Cankarjev dom – dvorana M1 (klet)
od 9.00 do 20.00
Cankarjev dom – dvorana M1 (klet)
Vidovin - Odprti festival etnografskega in dokumentarnega filma z obrobja vabi 25. septembra 2009 na celodnevni filmski maraton, ki bo potekal v okviru Noči raziskovalcev 2009 v Ljubljani (v organizaciji Filozofske fakultete v Ljubljani, Mestne občine Ljubljana in Sinološkega društva Yuan).
Poleg etnografskih in dokumentarnih filmov iz festivalskega arhiva ter filmov, nastalih na festivalskih delavnicah, predstavljamo tudi nekatere na novo pridobljene dokumentarne filme – tukaj izpostavljamo Mostar United, režiserke Claudie Tosi ter Pisma predsedniku, režiserja Petra Loma.
Prvič bo v Ljubljani prikazana produkcija mednarodne raziskovalne delavnice etnologije in dokumentarnega filma, ki je avgusta potekala v Kostanjevici na Krki (v organizaciji DZMP Luksuz produkcije iz Krškega, Zavoda Liminal in Kluba študentov etnologije Domaći).
Predstavljamo naše festivalske prijatelje na področju vizualne antropologije in etnografskega filma iz Salekharda v Sibiriji – Ruski festival antropološkega filma (RFAF), prvič pa tokrat gostimo tudi DokMo – Mednarodni festival Dokumentarci v Mariboru, ki se predstavlja z izborom etnografskih in dokumentarnih filmov iz preteklih let.
Filmske projekcije bodo v Cankarjevem domu – v dvorani M1 (klet) v petek, 25. septembra 2009 med 9.00 in 20.00 uro. Vstop prost. Vsi tuji filmi so podnaslovljeni z angleškimi podnapisi.
Poleg etnografskih in dokumentarnih filmov iz festivalskega arhiva ter filmov, nastalih na festivalskih delavnicah, predstavljamo tudi nekatere na novo pridobljene dokumentarne filme – tukaj izpostavljamo Mostar United, režiserke Claudie Tosi ter Pisma predsedniku, režiserja Petra Loma.
Prvič bo v Ljubljani prikazana produkcija mednarodne raziskovalne delavnice etnologije in dokumentarnega filma, ki je avgusta potekala v Kostanjevici na Krki (v organizaciji DZMP Luksuz produkcije iz Krškega, Zavoda Liminal in Kluba študentov etnologije Domaći).
Predstavljamo naše festivalske prijatelje na področju vizualne antropologije in etnografskega filma iz Salekharda v Sibiriji – Ruski festival antropološkega filma (RFAF), prvič pa tokrat gostimo tudi DokMo – Mednarodni festival Dokumentarci v Mariboru, ki se predstavlja z izborom etnografskih in dokumentarnih filmov iz preteklih let.
Filmske projekcije bodo v Cankarjevem domu – v dvorani M1 (klet) v petek, 25. septembra 2009 med 9.00 in 20.00 uro. Vstop prost. Vsi tuji filmi so podnaslovljeni z angleškimi podnapisi.
Več o dogodkih, ki se bodo zvrstili na Noči raziskovalcev, si lahko preberete na spletni strani: http://nocraziskovalcev.ff.uni-lj.si/.
Kontakt:
vidovin@gmail.com
Z ekipo Vidovina se lahko spoprijateljite tudi na Facebooku ali, še bolje, na dogodku. Se vidimo!
PROGRAM
9.00 – 11.40
Salamandra Salamandra – iskalci zvoka
Katarina Juvančič et. al., Slovenija 2007, 22 min
(Filmska delavnica festivala Vidovin '07)
Kratek dokumentarec z naslovom »Salamandra Salamandra – iskalci zvoka« je glasbeni sprehod skozi kreativno vijuganje mladega kolektiva petih glasbenikov, združenih v želji po eksperimentiranju z zvokom in kolektivnemu ustvarjanju spontane, improvizirane in kategorično izmuzljive glasbe. Film je nastal novembra 2007 na Vidovinovi filmski delavnici pod mentorstvom dobro znanega srbskega režiserja Želimirja Žilnika.
Tolminci
Dimitar Anakiev et. al., Slovenija 2008, 42 min
(Filmska delavnica festivala Vidovin '08)
Scenarista filma sta si v puntarskem Tolminu postavila nalogo vnovič aktualizirati temo punta, tokrat s pomočjo umetnosti filma. Ali je ideja punta v sodobnem času še vedno pomembna Tolmincem?
Film je nastal leta 2008 na Vidovinovi filmski delavnici pod mentorstvom Dimitra Anakieva.
Kamniti grafiti ali težave s Titom
Katja Krajnc, Saša Starec, Barbara Turk in Urša Valič, Slovenija 2006, 45 min
Etnološki/kulturno antropološki film »Kamniti grafiti ali težave s Titom« je bil posnet v zahodnem delu Slovenije, kjer na nekaterih hribih naletimo na 'kamnite grafite' - velike kamnite napise – Naš Tito ali Tito. Kakor se spreminja politična situacija v Sloveniji, se ravno tako spreminja odnos do polpretekle zgodovine, predvsem pa do političnih spomenikov ali simbolov. Pomen simbola pa nikoli ni en sam! Kaj pomenijo napisi na hribih lokalnemu prebivalstvu? Kaj ljudje menijo o napisih? Kakšne so prakse, ki se odvijajo ob napisih?
Microcosmos Sarajevo
Barbara Turk Niskač, BiH/Slovenija/Slovaška 2008, 28 min
Utrip Sarajeva je ujet v njegovih ulicah, ki predstavljajo odprti prostor za interakcijo med prebivalci mesta in obiskovalci. Ulice so prostor nakupovanja, ustvarjalnosti obrtnikov, sprostitve, način premikanja iz enega mesta na drugega, prostor življenja in dela. Mesto oblikuje človeka in človek oblikuje mesto. Z vpogledom v življenje ljudi spoznamo mesto. Z utripom mesta spoznamo ljudi. Vsak človek si v okolju, kjer živi, ustvarja svoj mikrokozmos. Film predstavlja le delček v mozaiku mikrokozmosa po imenu Sarajevo.
Cvetna nedelja
Ferruccio Goia in Roberto Kusterle, Italija 2008, 21 min
»Cvetna nedelja« je dokumentarni film o pravoslavni Veliki noči na vasi v pokrajini Maramures v Romuniji. Film nudi vpogled v korenine družbe, ki je do danes ohranila elemente in običaje iz srednjega veka. Je sinteza slike in zvoka o pripravah verskega dogodka, ki ga vidimo skozi obrede prebivalcev te doline. Dnevi in ure se iztekajo v treh sekvencah: pogrebni krik; čakanje ob molitvah in obredih; Kristusovo vstajenje.
11.40 – 12.30
Cviček – New generationWilli Binder, Caroline Haidacher in Caroline Mieling, Slovenija 2009, 12' 32''
(DZMP Luksuz produkcija Krško)
Trije avstrijski študentje antropologije pridejo v Kostanjevico na Krki, da bi odkrili skrivnost legendarnega cvička. Tam naletijo na tri zanimive ljudi, ki jim pomagajo razumeti fenomen priljubljenega vina: 'najboljši gostitelj' in natakar Klemen, cvičkova princesa Vesna in Alja, punca, ki izposoja čolne.
Anica in Marija
Ana Radoslović in Catarina Leal, Slovenija 2009, 5' 56''
(DZMP Luksuz produkcija Krško)
Anica in Marija sta sosedi in stari prijateljici. Aničina hiša leži na slovensko – hrvaški meji, Marijina na hrvaško – slovenski. Na kakšen način schengenska meja in obmejni nadzor vpliva na njuno vsakdanje življenje?
Jabolčne migracije
Marija Solarević, Marul Kuljiš, Sandra Urem, Dana Ruljančić, Tea Predovan, Melita Vuković, Mirjam Križić, Nina Vigan, Sarah Lunaček in Katarina Žakelj, Slovenija 2009, 10' 12''
(DZMP Luksuz produkcija Krško)Slovensko podjetje Evrosad med sezono obiranja jabolk zaposluje sezonske delavce iz republik bivše Jugoslavije. Med obiranjem jabolk in večernim sproščanjem v delavskih kolibah delavci opisujejo vzroke za migracijo v Slovenijo, dobimo pa tudi vpogled v način življenja med sezonskim delom.
Čačarija
Irena Smiljanić, Valentine Auer, Sara Calvo Gonzalez, Maša Zagorc, Matjaž Karlovčec in Bojan Mucko, Slovenija 2009, 11' 12''
(DZMP Luksuz produkcija Krško)
Film »Čačarija« se dotika 'čačarske' govorice podetnične skupine, ki naseljuje nekaj vasi v Gorjancih blizu Kostanjevice, ob meji s Hrvaško. V skladu z ustno tradicijo predniki prebivalcev Oštrca, Črneče vasi in Črešnjevca izvirajo iz uskoških naseljevanj Gorjancev in sosednjega Žumberka. Skozi pogovore z lokalnimi prebivalci avtorji obravnavajo značilnosti 'čačarskega' narečja, izvor 'čačarjev' in 'čačarsko' govorico kot motiv za diskriminacijo v družbenem okolju Kostanjevice na Krki.
Kdo pa tebe striže?
Žiga Divjak, Tomaž Pavkovič, Damjana Jurman, Urška Mali in Špela Čepin, Slovenija 2009, 6' 45''
(DZMP Luksuz produkcija Krško)
Avtorje filma je zanimalo, kaj se čez dan zgodi pri frizerju. Film sledi dogajanju v štirih frizerskih salonih, ki so na voljo v majhnem mestu Kostanjevica na Krki. Med obiskom frizerja se najde čas za izmenjavo novic, mnenj, čenč in šal.
12.30 – 14.30
Čuvaj vlačilcev
Silvio Mirošničenko, Hrvaška 2003, 20 min
(DokMa)
Portret moža, ki skrbi za barke na reki Dravi v vzhodnem delu Hrvaške. S spremljanjem njegove dnevne rutine, ki poteka brez moderne tehnologije, s katero bi lahko razpolagal in brez obiskovalcev, ki bi mu delali družbo, nam film prikazuje, kako različne so lahko oblike človekovega obstoja.
Fata morgana
Anastasia Lapsui in Markku Lehmuskallio, Finska 2004, 57 min
(DokMa)
Sooča se s sončnim vzhodom. Dan se prebuja. Vsako jutro ptica – sel izkljuje majhno luknjo na robu sefa nebes in skozi to luknjo se izlije zora. Ptica poveča luknjo, tako da sonce lahko prikrade iz svojega skrivališča in obsije zemljo. Fata morgana je zgodba o Čukčijih, o ljudeh, ki jim morje podarja živahnost.
Dallah
Mohammad Reza Fartousi, Iran 2006, 12 min
(DokMa)
Dallah je posoda za kavo iz rumenega bakra. Za arabska plemena v Iranu je njegova uporaba poseben obred.
Leteči pastirji
Cātālin Muşat, Romunija 2008, 26 min
(DokMa)
Pastirji imajo običajno težko, mirno in od nemirne civilizacije odmaknjeno življenje, ko svoje črede pod modrim nebom sprehajajo po zelenih pašnikih. Takšno je tudi življenje Jeana in njegovih pastirskih tovarišev Mihaila in Patruja. Vse lepo in prav, toda v bližini mirne ovčje farme so neki premeteni Nemci postavili hrupno letališče. Film prikazuje čustven odnos med pastirji in čudnimi stroji, ki jim letajo nad glavami.
14.30 – 16.30
Trubačka republika
Stefano Missio in Alessandro Gori, Italija, Srbija 2006, 48 min
Gvozden Rosić, vodja manjšega orkestra v majhni vasi sredi Srbije trenira za Gučo, največje tekmovanje pihalnih orkestrov v Evropi. Nekoč je trobenta opozarjala na vojne napade, zdaj pa je izgubila svoj vojaški namen in postala čustven del v življenju Srbov – igra se, ko se rodijo otroci, ko se ljudje vselijo v novo hišo, pa tudi za pokojnike na njihovi zadnji poti.
Salaam Aleykum Copenhagen
Sašo Niskač, Danska/Slovenija/Slovaška 2008, 19 min
Salaam Aleykum Kopenhagen je kratek dokumentarni film o Haluku, Imanu in Allanu – treh mladih osebah s turškimi, kurdskimi, libanonskimi in danskimi koreninami, ki živijo v Kopenhagnu. Kakšno življenje živijo v mestni atmosferi? Film prikazuje njihove odnose do vprašanj imigracije in integracije, njihove vsakdanje probleme in izzive, družinske vrednote, pogled na dansko družbo in na samo mesto Kopenhagen. Prek pripovedovanja svoje zgodbe odpirajo vrata k razumevanju samega mesta. Oni so Kopenhagen, in obratno.
Mostar United
Claudia Tosi, Slovenija/Italija/BIH 2009, 54 min
Mensud je borec bosanske vojne, branil je svoje rodno mesto Mostar in njegov Stari most. Končno je nastopil mir. Stari most je obnovljen, mesto, nekdanji Montmartre Balkana, pa je etnično razklano. Zato začenja Mensud novo bitko - tokrat proti novi nacionalistični mentaliteti. Na igrišču legendarnega NK Velež uči svojo nogometno vojsko otrok o vrednotah bratstva in enotnosti. Njegov sin Dženan, eden boljših igralcev, ne zdrži več pritiskov vsakdanjika. Zaigrati želi za enega glavnih evropskih klubov in zaživeti v varnem okolju. Mensud to le stežka sprejme. A na igrišču ga čaka že nova generacija otrok.
16.30 – 17.30
Mala Katarina
Ivan Golovnev, Rusija 2004, 24 min
(RFAF – Ruski festival antropološkega filma)
Severozahodna Sibirija, Rusija. Hantska deklica Katarina opazuje in razumeva zunanji svet. Uči se človeških, živalskih in glasov drugih bitji. Postopoma se približuje neznanemu in neznano prihaja vedno bliže – nedaleč od Katarininega tabora se pojavi naftna črpalka. Film je prejel veliko nagrado žirije za najboljši film na 4. festivalu RFAF (Salekhard, 2004).
Fantom Evrope
Igor Morozov, Rusija 2007, 27 min
(RFAF – Ruski festival antropološkega filma)
Že skoraj 200 let »Mala Evropa« stoji na ruski zemlji, na obronkih Uralskega gorovja. Vključuje Pariz, Berlin, Leipzig, Varno in druge vasi. Kaj si, »ruska Evropa«? Film je prejel nagrado občinstva in posebno nagrado »Za izviren pogled na rusko obrobje« na 6. festivalu RFAF (Salekhard, 2008).
17.30 – 18.30
Transfiction
Johannes Sjöberg, Švedska in Brazilija 2007, 57 min
Film govori o identiteti in diskriminaciji v vsakdanjem življenju transseksualcev v Sao Paulu v Braziliji. Fabia Mirassos projektira svoje življenje skozi vlogo Meg, transseksualne frizerke, ki se sooča z nestrpnostjo in podoživlja spomine o zlorabi. Savana ‘Bibi’ Meirelles igra Zildo, ki se preživlja kot ena izmed mnogih transseksualnih seksualnih delavk v Sao Paulu, medtem ko se trudi najti izhod iz prostitucije.
18.30 – 20.00
Pisma predsedniku
Petr Lom, Kanada/Francija 2009, 72 min
Dokumentarni film o iranskem predsedniku Ahmadinedžadu in življenju v Iranu pod njegovim režimom. Režiser Petr Lom je dobil dovoljenje, da ga spremlja na njegovih populističnih potovanjih v ruralne predele Irana, na katerih predsednik prejme številna pisma – oblasti trdijo, da okoli 10 milijonov – od revnih Irancev, ki ga prosijo za pomoč. Ta pisma predsedniku tvorijo osrednjo pripovedno nit filma in služijo kot sredstvo, ki omogoča vpogled v Iran, ponavadi skrit pred očmi tujcev.
