VIDOVIN – Odprti festival etnografskega in dokumentarnega filma z obrobja se predstavlja na Noči raziskovalcev 2009
Ljubljana, 25. september 2009
od 9.00 do 20.00
Cankarjev dom – dvorana M1 (klet)
Vidovin - Odprti festival etnografskega in dokumentarnega filma z obrobjavabi 25. septembra 2009 na celodnevni filmski maraton, ki bo potekal v okviru Noči raziskovalcev 2009 v Ljubljani (v organizaciji Filozofske fakultete v Ljubljani, Mestne občine Ljubljana in Sinološkega društva Yuan). Poleg etnografskih in dokumentarnih filmov iz festivalskega arhiva ter filmov, nastalih na festivalskih delavnicah, predstavljamo tudi nekatere na novo pridobljene dokumentarne filme – tukaj izpostavljamo Mostar United, režiserke Claudie Tosi ter Pisma predsedniku, režiserja Petra Loma. Prvič bo v Ljubljani prikazana produkcija mednarodne raziskovalne delavnice etnologije in dokumentarnega filma, ki je avgusta potekala v Kostanjevici na Krki (v organizaciji DZMP Luksuz produkcije iz Krškega, Zavoda Liminal in Kluba študentov etnologije Domaći). Predstavljamo naše festivalske prijatelje na področju vizualne antropologije in etnografskega filma iz Salekharda v Sibiriji – Ruski festival antropološkega filma (RFAF), prvič pa tokrat gostimo tudi DokMo – Mednarodni festival Dokumentarci v Mariboru, ki se predstavlja z izborom etnografskih in dokumentarnih filmov iz preteklih let.
Filmske projekcije bodo v Cankarjevem domu – v dvorani M1 (klet) v petek, 25. septembra 2009 med 9.00 in 20.00 uro. Vstop prost. Vsi tuji filmi so podnaslovljeni z angleškimi podnapisi.
Kontakt: vidovin@gmail.com Z ekipo Vidovina se lahko spoprijateljite tudi na Facebooku ali, še bolje, na dogodku. Se vidimo!
PROGRAM
9.00 – 11.40
Salamandra Salamandra – iskalci zvoka Katarina Juvančič et. al., Slovenija 2007, 22 min (Filmska delavnica festivala Vidovin '07) Kratek dokumentarec z naslovom »Salamandra Salamandra – iskalci zvoka« je glasbeni sprehod skozi kreativno vijuganje mladega kolektiva petih glasbenikov, združenih v želji po eksperimentiranju z zvokom in kolektivnemu ustvarjanju spontane, improvizirane in kategorično izmuzljive glasbe. Film je nastal novembra 2007 na Vidovinovi filmski delavnici pod mentorstvom dobro znanega srbskega režiserja Želimirja Žilnika.
Tolminci Dimitar Anakiev et. al., Slovenija 2008, 42 min (Filmska delavnica festivala Vidovin '08) Scenarista filma sta si v puntarskem Tolminu postavila nalogo vnovič aktualizirati temo punta, tokrat s pomočjo umetnosti filma. Ali je ideja punta v sodobnem času še vedno pomembna Tolmincem?
Film je nastal leta 2008 na Vidovinovi filmski delavnici pod mentorstvom Dimitra Anakieva.
Kamniti grafiti ali težave s Titom Katja Krajnc, Saša Starec, Barbara Turk in Urša Valič, Slovenija 2006, 45 min Etnološki/kulturno antropološki film »Kamniti grafiti ali težave s Titom« je bil posnet v zahodnem delu Slovenije, kjer na nekaterih hribih naletimo na 'kamnite grafite' - velike kamnite napise – Naš Tito ali Tito. Kakor se spreminja politična situacija v Sloveniji, se ravno tako spreminja odnos do polpretekle zgodovine, predvsem pa do političnih spomenikov ali simbolov. Pomen simbola pa nikoli ni en sam! Kaj pomenijo napisi na hribih lokalnemu prebivalstvu? Kaj ljudje menijo o napisih? Kakšne so prakse, ki se odvijajo ob napisih?
Microcosmos Sarajevo Barbara Turk Niskač, BiH/Slovenija/Slovaška 2008, 28 min
Utrip Sarajeva je ujet v njegovih ulicah, ki predstavljajo odprti prostor za interakcijo med prebivalci mesta in obiskovalci. Ulice so prostor nakupovanja, ustvarjalnosti obrtnikov, sprostitve, način premikanja iz enega mesta na drugega, prostor življenja in dela. Mesto oblikuje človeka in človek oblikuje mesto. Z vpogledom v življenje ljudi spoznamo mesto. Z utripom mesta spoznamo ljudi. Vsak človek si v okolju, kjer živi, ustvarja svoj mikrokozmos. Film predstavlja le delček v mozaiku mikrokozmosa po imenu Sarajevo.
Cvetna nedelja Ferruccio Goia in Roberto Kusterle, Italija 2008, 21 min
»Cvetna nedelja« je dokumentarni film o pravoslavni Veliki noči na vasi v pokrajini Maramures v Romuniji. Film nudi vpogled v korenine družbe, ki je do danes ohranila elemente in običaje iz srednjega veka. Je sinteza slike in zvoka o pripravah verskega dogodka, ki ga vidimo skozi obrede prebivalcev te doline. Dnevi in ure se iztekajo v treh sekvencah: pogrebni krik; čakanje ob molitvah in obredih; Kristusovo vstajenje.
11.40 – 12.30
Cviček – New generation Willi Binder, Caroline Haidacher in Caroline Mieling, Slovenija 2009, 12' 32'' (DZMP Luksuz produkcija Krško)
Trije avstrijski študentje antropologije pridejo v Kostanjevico na Krki, da bi odkrili skrivnost legendarnega cvička. Tam naletijo na tri zanimive ljudi, ki jim pomagajo razumeti fenomen priljubljenega vina: 'najboljši gostitelj' in natakar Klemen, cvičkova princesa Vesna in Alja, punca, ki izposoja čolne.
Anica in Marija Ana Radoslović in Catarina Leal, Slovenija 2009, 5' 56'' (DZMP Luksuz produkcija Krško)
Anica in Marija sta sosedi in stari prijateljici. Aničina hiša leži na slovensko – hrvaški meji, Marijina na hrvaško – slovenski. Na kakšen način schengenska meja in obmejni nadzor vpliva na njuno vsakdanje življenje?
Jabolčne migracije
Marija Solarević, Marul Kuljiš, Sandra Urem, Dana Ruljančić, Tea Predovan, Melita Vuković, Mirjam Križić, Nina Vigan, Sarah Lunaček in Katarina Žakelj, Slovenija 2009, 10' 12''
(DZMP Luksuz produkcija Krško)
Slovensko podjetje Evrosad med sezono obiranja jabolk zaposluje sezonske delavce iz republik bivše Jugoslavije. Med obiranjem jabolk in večernim sproščanjem v delavskih kolibah delavci opisujejo vzroke za migracijo v Slovenijo, dobimo pa tudi vpogled v način življenja med sezonskim delom.
Čačarija Irena Smiljanić, Valentine Auer, Sara Calvo Gonzalez, Maša Zagorc, Matjaž Karlovčec in Bojan Mucko, Slovenija 2009, 11' 12'' (DZMP Luksuz produkcija Krško)
Film »Čačarija« se dotika 'čačarske' govorice podetnične skupine, ki naseljuje nekaj vasi v Gorjancih blizu Kostanjevice, ob meji s Hrvaško. V skladu z ustno tradicijo predniki prebivalcev Oštrca, Črneče vasi in Črešnjevca izvirajo iz uskoških naseljevanj Gorjancev in sosednjega Žumberka. Skozi pogovore z lokalnimi prebivalci avtorji obravnavajo značilnosti 'čačarskega' narečja, izvor 'čačarjev' in 'čačarsko' govorico kot motiv za diskriminacijo v družbenem okolju Kostanjevice na Krki.
Kdo pa tebe striže? Žiga Divjak, Tomaž Pavkovič, Damjana Jurman, Urška Mali in Špela Čepin, Slovenija 2009, 6' 45'' (DZMP Luksuz produkcija Krško)
Avtorje filma je zanimalo, kaj se čez dan zgodi pri frizerju. Film sledi dogajanju v štirih frizerskih salonih, ki so na voljo v majhnem mestu Kostanjevica na Krki. Med obiskom frizerja se najde čas za izmenjavo novic, mnenj, čenč in šal.
12.30 – 14.30
Čuvaj vlačilcev Silvio Mirošničenko, Hrvaška 2003, 20 min (DokMa)
Portret moža, ki skrbi za barke na reki Dravi v vzhodnem delu Hrvaške. S spremljanjem njegove dnevne rutine, ki poteka brez moderne tehnologije, s katero bi lahko razpolagal in brez obiskovalcev, ki bi mu delali družbo, nam film prikazuje, kako različne so lahko oblike človekovega obstoja.
Fata morgana Anastasia Lapsui in Markku Lehmuskallio, Finska 2004, 57 min (DokMa)
Sooča se s sončnim vzhodom. Dan se prebuja. Vsako jutro ptica – sel izkljuje majhno luknjo na robu sefa nebes in skozi to luknjo se izlije zora. Ptica poveča luknjo, tako da sonce lahko prikrade iz svojega skrivališča in obsije zemljo. Fata morgana je zgodba o Čukčijih, o ljudeh, ki jim morje podarja živahnost.
Dallah Mohammad Reza Fartousi, Iran 2006, 12 min (DokMa) Dallah je posoda za kavo iz rumenega bakra. Za arabska plemena v Iranu je njegova uporaba poseben obred.
Leteči pastirji Cātālin Muşat, Romunija 2008, 26 min (DokMa)
Pastirji imajo običajno težko, mirno in od nemirne civilizacije odmaknjeno življenje, ko svoje črede pod modrim nebom sprehajajo po zelenih pašnikih. Takšno je tudi življenje Jeana in njegovih pastirskih tovarišev Mihaila in Patruja. Vse lepo in prav, toda v bližini mirne ovčje farme so neki premeteni Nemci postavili hrupno letališče. Film prikazuje čustven odnos med pastirji in čudnimi stroji, ki jim letajo nad glavami.
14.30 – 16.30
Trubačka republika Stefano Missio in Alessandro Gori, Italija, Srbija 2006, 48 min
Gvozden Rosić, vodja manjšega orkestra v majhni vasi sredi Srbije trenira za Gučo, največje tekmovanje pihalnih orkestrov v Evropi. Nekoč je trobenta opozarjala na vojne napade, zdaj pa je izgubila svoj vojaški namen in postala čustven del v življenju Srbov – igra se, ko se rodijo otroci, ko se ljudje vselijo v novo hišo, pa tudi za pokojnike na njihovi zadnji poti.
Salaam Aleykum Copenhagen Sašo Niskač, Danska/Slovenija/Slovaška 2008, 19 min
Salaam Aleykum Kopenhagen je kratek dokumentarni film o Haluku, Imanu in Allanu – treh mladih osebah s turškimi, kurdskimi, libanonskimi in danskimi koreninami, ki živijo v Kopenhagnu. Kakšno življenje živijo v mestni atmosferi? Film prikazuje njihove odnose do vprašanj imigracije in integracije, njihove vsakdanje probleme in izzive, družinske vrednote, pogled na dansko družbo in na samo mesto Kopenhagen. Prek pripovedovanja svoje zgodbe odpirajo vrata k razumevanju samega mesta. Oni so Kopenhagen, in obratno.
Mostar United Claudia Tosi, Slovenija/Italija/BIH 2009, 54 min
Mensud je borec bosanske vojne, branil je svoje rodno mesto Mostar in njegov Stari most. Končno je nastopil mir. Stari most je obnovljen, mesto, nekdanji Montmartre Balkana, pa je etnično razklano. Zato začenja Mensud novo bitko - tokrat proti novi nacionalistični mentaliteti. Na igrišču legendarnega NK Velež uči svojo nogometno vojsko otrok o vrednotah bratstva in enotnosti. Njegov sin Dženan, eden boljših igralcev, ne zdrži več pritiskov vsakdanjika. Zaigrati želi za enega glavnih evropskih klubov in zaživeti v varnem okolju. Mensud to le stežka sprejme. A na igrišču ga čaka že nova generacija otrok.
16.30 – 17.30
Mala Katarina Ivan Golovnev, Rusija 2004, 24 min (RFAF – Ruski festival antropološkega filma)
Severozahodna Sibirija, Rusija. Hantska deklica Katarina opazuje in razumeva zunanji svet. Uči se človeških, živalskih in glasov drugih bitji. Postopoma se približuje neznanemu in neznano prihaja vedno bliže – nedaleč od Katarininega tabora se pojavi naftna črpalka. Film je prejel veliko nagrado žirije za najboljši film na 4. festivalu RFAF (Salekhard, 2004).
Fantom Evrope Igor Morozov, Rusija 2007, 27 min (RFAF – Ruski festival antropološkega filma)
Že skoraj 200 let »Mala Evropa« stoji na ruski zemlji, na obronkih Uralskega gorovja. Vključuje Pariz, Berlin, Leipzig, Varno in druge vasi. Kaj si, »ruska Evropa«? Film je prejel nagrado občinstva in posebno nagrado »Za izviren pogled na rusko obrobje« na 6. festivalu RFAF (Salekhard, 2008).
17.30 – 18.30
Transfiction Johannes Sjöberg, Švedska in Brazilija 2007, 57 min
Film govori o identiteti in diskriminaciji v vsakdanjem življenju transseksualcev v Sao Paulu v Braziliji. Fabia Mirassos projektira svoje življenje skozi vlogo Meg, transseksualne frizerke, ki se sooča z nestrpnostjo in podoživlja spomine o zlorabi. Savana ‘Bibi’ Meirelles igra Zildo, ki se preživlja kot ena izmed mnogih transseksualnih seksualnih delavk v Sao Paulu, medtem ko se trudi najti izhod iz prostitucije.
18.30 – 20.00
Pisma predsedniku Petr Lom, Kanada/Francija 2009, 72 min
Dokumentarni film o iranskem predsedniku Ahmadinedžadu in življenju v Iranu pod njegovim režimom. Režiser Petr Lom je dobil dovoljenje, da ga spremlja na njegovih populističnih potovanjih v ruralne predele Irana, na katerih predsednik prejme številna pisma – oblasti trdijo, da okoli 10 milijonov – od revnih Irancev, ki ga prosijo za pomoč. Ta pisma predsedniku tvorijo osrednjo pripovedno nit filma in služijo kot sredstvo, ki omogoča vpogled v Iran, ponavadi skrit pred očmi tujcev.
Dragi prijatelji in ljubitelji dokumentarnih in etnografskih filmov,
po dveh uspešnih izvedbah v Tolminu, predstavlja Vidovin – odprti festival etnografskega in dokumentarnega filma z obrobja, najzanimivejši del svojega programa tudi v Ljubljani.
Vidovin je rezultat sodelovanja članov in članic Zveze tolminskih mladinskih društev, Kule - slovenskega etnološkega in antropološkega združenja in Zveze kulturnih društev Tolmin. Festival s svojim izobraževalno-kulturnim poslanstvom odpira prostor za prikazovanje raznolikih filmskih zgodb o ljudeh, ki jih ustvarjajo tako ljubitelji kot profesionalni filmarji.
Vabimo vas, da se nam pridružite v Knjižnici Otona Župančiča na retrospektivi filmov domače in mednarodne produkcije, ki so bili do sedaj prikazani na Vidovinu. Retrospektiva daje vpogled v tudi pri nas vse bolj popularen žanr dokumentarnega in etnografskega filma. Dokazuje nam tudi, da je pisanost vseh drugačnosti vrednota in bogastvo vsake družbe ter da so družbena obrobja pravzaprav središče in zrcalo globalne družbe.
V petih dneh bo prikazanih okrog 20 filmov, združenih v posamezne tematske sklope.
Prvi dan bo obarvan lokalno specifično - posvečen bo »tolminski filmski sceni« in Tolmincem. »Obrobje« bo tokrat v »središču«. Tolmin ima to redko srečo, da je na njegovih tleh v zadnjem času živelo in ustvarjalo kar nekaj nadarjenih filmskih ustvarjalcev (Jan Cvitkovič, Dimitar Anakiev), sploh pa je zadnje čase v razvoj filmske kulture v Tolminu veliko vlagalo delovanje Zveze tolminskih mladinskih društev in Multimedijskega centra MinK (Sajeta, PFIŠ), brez katerega tudi Vidovina ne bi bilo. Poleg dokumentarnega filma o dogajanju na in okoli glasbenega festivala Metal Camp v Tolminu, bosta posebna zanimivost prvega večera filma, ki sta nastala na filmskih delavnicah Vidovin '07 in Vidovin '08 pod mentorstvom priznanih filmskih ustvarjalcev Želimirja Žilnika in Dimitra Anakieva. Gostje bodo režiser Dimitar Anakiev, Janez Leban in Janez Zega iz Multimedijskega centra MinK Tolmin. Projekcijam in pogovoru z gosti bo ob 20.00 uri sledil koncert skupine Čarangi v Mediateki (kletni prostori KOŽ).
Drugi dan bo namenjen našim festivalskim prijateljem na področju vizualne antropologije in etnografskega filma iz Sibirije – Ruskemu antropološkemu filmskemu festivalu (RAFF). Najbolj severni filmski festival na svetu se je rodil leta 1998 v Salekhardu, glavnem mestu avtonomne regije Yamal-Nenets. Odvija se vsake dve leti in na lanski, že šesti uresničitvi je bil predstavljen tudi festival Vidovin, ki je požel med občinstvom veliko zanimanja. Festival odpira različne tematike in skuša odgovoriti na različna dileme, ki se pojavljajo na področju antropološkega filma. Služi kot prostor srečevanj in sodelovanj med raziskovalci in cineasti, med znanostjo in umetnostjo. Več o samem festivalu si lahko preberete na njihovi spletni strani http://rfaf.ru/.
Tretji dan se bodo predstavili naši prijatelji, ki so s svojo aktualno in nadvse raznoliko filmsko produkcijo sodelovali na obeh izvedbah festivala Vidovin – Kinoatelje iz Gorice in Luksuz produkcija DZMP iz Krškega. Kinoatelje in Luksuz Produkcija že dolgo nista več neznano ime na prizoriščih neodvisne filmske kulture. S svojimi raznolikimi projekti in živahnim kulturnim, umetniškim in izobraževalnim delovanjem sta sinonim za kreativno in kvalitetno rabo novih vizualnih tehnologij. Gosta bosta filmska ustvarjalka Anja Medved in projektni vodja Luksuz produkcije Tom Gomizelj.
Četrti dan bo namenjen mladim filmskim ustvarjalcem in njihovim prvim korakom in poskusom na področju etnografskega in dokumentarnega filma. Predstavili bomo izbor študentskih filmov.
Za konec tedna in retrospektive pa še dve filmski poslastici, ki sta poželi navdušenje ob prikazu na Vidovinu. Vrvohodci, dokumentarni film, v katerem Petr Lom mojstrsko razgrinja sanje otrok, ki živijo v sirotišnici v provinci Xinjiang na Kitajskem in Transfikcija Johannesa Sjöberga, ki je svojevrsten dokumentarno-igrani portret vsakdanjega življenja transseksualcev v Sao Paulu v Braziliji. Kaj je lahko lepšega od tega, da se v petek na večer prepustite uživanju v kalejdoskopu življenj?
Filmske projekcije bodo v dvorani KOŽ (3. nadstropje) od ponedeljka, 30. marca do petka, 3. aprila 2009 s pričetkom ob 17.30 uri. Vstop na vse projekcije je brezplačen. Vsi tuji filmi so podnaslovljeni z angleškimi podnapisi.
Vabljene in vabljeni! Vidovin in Knjižnica Otona Župančiča vas pričakujeta! Se vidimo!
* * * * * * *
VIDOVIN – open festival of ethnographic and documentary film from periphery is presenting in the Ljubljana Metropolitan Library (Knjižnica Otona Župančiča) 30. March - 3. April 2009
From 5.30 p.m. to 8.00 p.m.
Ljubljana Metropolitan Library Hall, 3rd floor (Kersnikova 2, Ljubljana)
We are inviting you on the retrospective of films, presented on Vidovin - open festival of ethnographic and documentary film from periphery from Tolmin. Five days long retrospective give us a sight in a more and more popular genre of documentary and ethnographic film.
The projections of films will be in the Ljubljana Metropolitan Library Hall (3rd floor) from Monday, 30. March till Friday, 3. April 2009 at 5.30 p.m. Free entrance.
Welcome!
You can also become a friend of Vidovin on Facebook or even better on the event alone. See you!
* * * * * * *
PROGRAM
Ponedeljek, 30. marec 2009 »Obrobje v središču«: produkcija Vidovinovih filmskih delavnic in produkcija ZTMD-ja iz Tolmina
Gostje: Dimitar Anakiev, Janez Leban in Janez Zega
Salamandra Salamandra – iskalci zvoka / Salamandra Salamandra – The Seekers of Sound Katarina Juvančič et. al., Slovenija 2007, 22 min Kratek dokumentarec z naslovom »Salamandra Salamandra – iskalci zvoka« je glasbeni sprehod skozi kreativno vijuganje mladega kolektiva petih glasbenikov, združenih v želji po eksperimentiranju z zvokom in kolektivnemu ustvarjanju spontane, improvizirane in kategorično izmuzljive glasbe. Kamera jih ujame med nastopanjem v tolminskem Multimedijskem centru MinK, kjer svojo glasbeno aktivnost predstavijo občinstvu skupaj z gostom, lokalnim poetom Ivanom Volaričem – Feom, medtem ko nam člani skupine skozi intervjuje razkrivajo družbeno in glasbeno plat njihove glasbene angažiranosti.
Del dokumentarca je posvečen vodilni sili skupine – bratoma Samu in Janiju Kutin, ki razkrijeta, kako ustvarjata glasbo na (večinoma) doma narejenih instrumentih v vasi Čadrg nad Tolminom. Vodita nas skozi prostore glasbene ustvarjalnosti mladih v vasi, kjer skozi svojo glasbeno zgodbo tesno prepletajo lokalne in globalne elemente. Film je nastal novembra 2007 na Vidovinovi filmski delavnici pod mentorstvom dobro znanega srbskega režiserja Želimirja Žilnika.
Short documentary entitled »Salamandra Salamandra – The Seekers of Sound« is a musical walk through creative meanders of a young musical collective of five - Salamandra Salamandra, joined by a desire of experimenting with the sound and collective making of a spontaneous, improvised and categorically elusive music. Camera captures them whilst performing in the Tolmin Multimedia Centre, where their musical activity is represented to the audience along with the guest – local poet Ivan Volarič – Feo, whereas interview with the members reveals sociable and musical side of their musical engagement. A part of the documentary is dedicated exclusively to the driving forces of the group – brothers Samo and Jani Kutin who demonstrate music making on (mostly) home made instruments in the mountain village of Čadrg above Tolmin. They lead us through places of musical activities of youth in a village through their musical story where local and global elements of music intertwine. Film was made in November 2007 as a product of a workshop at Tolmin "Open festival of ethnographic and documentary film from the margins – Vidovin", under the supervision of a well-known Serbian director Želimir Žilnik.
Tolminci Dimitar Anakiev et. al., Slovenija 2008, 42 min Scenarista filma sta si v puntarskem Tolminu postavila nalogo vnovič aktualizirati temo punta, tokrat s pomočjo umetnosti filma. Ali je ideja punta v sodobnem času še vedno pomembna Tolmincem?
The screenwriters tried to re- actualized the topic of rebellion in the rebellion town of Tolmin, using the art of the movie. Is the idea of the rebellion in the modern time still important for the habitants of Tolmin?
Radio Apokaliptiko Cvejić Marko ind., Slovenija 2008, 26 min Dokumentarni film je bil posnet v Tolminu v času dogajanja festivala Metal Camp 2007. Film poskuša čim objektivnejše prikazat odnos med Tolminom kot majhnim krajem in velikim festivalom. Gre za fenomen tako velikega festivala v tako majhnem mestu iz različnih zornih kotev.
The documentary was filmed in Tolmin, Slovenia during the Metal Camp music festival in 2007. The film is trying to portray the relationship between Tolmin as a small community and a large music festival in an objective manner. It is the phenomenon of a large festival in a small town from various points of view.
Torek, 31. marec 2009 Posvečeno: RAFF – Ruski antropološki filmski festival iz Sibirije
Stara Ljuba, baronova žena / Old Liuba, baron's wife Popova Nadezhda, Rusija 2007, 22 min Romsko naselje v Rusiji. Stara Ljuba je poglavarjeva žena, ki uživa spoštovanje v romski skupnosti. Skozi njene oči nam film pripoveduje zgodbo o nekoč in danes, o starih časih, ko so Romi živeli še kot nomadi, o izgubljanju starih tradicij, ter o novih časih in z njimi povezanimi spremembami v načinu življenja ter o ustvarjanju novih tradicij. Hkrati pa film govori tudi o odnosu države do ruskih Romov.
Baron and his wife are the oldest dwellers of the Gypsy-kelderars` camp. While recalling their nomadic past they grieve about disappearing traditions of their people.
Fantom Evrope / Phantom of Europe Morozov Igor, Rusija 2007, 27 min Že skoraj 200 let »Mala Evropa« stoji na ruski zemlji, na obronkih Uralskega gorovja. Vključuje Pariz, Berlin, Leipzig, Varno in druge vasi. Kaj si, »Ruska Evropa«? Film je prejel nagrado občinstva in posebno nagrado »Za izviren pogled na rusko obrobje« na lanskem festivalu RAFF.
For almost 200 years, “The Small Europe” has been standing on Russian soil at the foothills of the Ural Mountains. It includes Paris, Berlin, Leipzig, Varna and other villages. What are you, “Russian Europe”?
Mala Katerina / Malenkaya Katerina / Tinny Katerina Ivan Goloven, Rusija 2004, 24min Severozahodna Sibirija, Rusija. Hantska deklica Katerina opazuje in razumeva zunanji svet. Uči se človeških, živalskih in glasov drugih bitji. Postopoma se približuje neznanemu in neznano prihaja vedno bliže – nedaleč od Katarininega tabora se pojavi naftna črpalka.
Film je požel vrsto nagrad na različnih festivalih po vsem svetu: Velika nagrada na festivalu antropološkega filma “Saleckhard-2004” (Saleckhard, Rusija, 2004); Nagrada za najboljši dokumentarni film na Filmskem festivalu “Man and Nature” (Irkutsk, Rusija, 2004), “Frescos of the North” (Vologda, Rusija, 2005) in Short Film Festival “Cinema-Connect” (Rusija, Moskva, 2007); UNICEFova nagrada na 47 ZINEBI Mednarodnem festivalu dokumentarnega in kratkega filma (Bilbao, Španija, 2005), Posebna nagrada mednarodne žirije na Black Maria Film Festival (New-York, ZDA, 2006).
Northwestern Siberia, Russia. Small Khanty girl Katerina observes and understands the outer world. She learns the voices of people, animals and other beings. Gradually she approaches the unknown and the unknown comes closer - not far from Katerina’s nomad camp an oil rig appears.
Sreda, 1. april 2009 Od Gorice do Krškega: Kinoatelje in Luksuz produkcija DZMP Gosta: Anja Medved in Tom Gomizelj
Akcija EU-foria v organizaciji Kinoateljeja: Video spovednica švercarskih grehov / Video Confessional of Smuggeling Sins
Nova Gorica in Gorica sta se 20. decembra 2007 prvič po šestdesetih letih znašli brez carinikov in mejnih zapornic. Za nas je bilo to nekaj povsem novega, saj je razlog za nastanek Nove Gorice bila prav meja. Mesto se je takorekoč znašlo brez vzroka. Na ta zgodovinski dan je bila v carinarnici na Erjavčevi ulici izvedena akcija zbiranja spominov na mejo. Hišica, kjer so nas desetletja spraševali, če imamo kaj za prijaviti, se je zadnji dan pred odstranitvijo zapornic spremenila v video spovednico, kjer je lahko vsak povedal tisto, kar si ni upal povedati cariniku. Prebivalci iz obeh strani meje, so bili povabljeni, da se v video kabini »spovejo« svojih švercarskih »grehov« in tako dokončno operejo dolgoletno mejno »krivdo«. Tokrat je carinika zamenjala prižgana kamera in zavese, ki so pričevalcu omogočale nemoteno spominjanje. Za »odvezo« je bilo poskrbljeno s kaffe corretom, ki je simbolično spomnil na čas, ko se je iz Italije v Jugoslavijo švercalo kavo iz Jugoslavije v Italijo pa žganje. Posneti spomini na mejo so hranjeni v Arhivu obmejnega spomina Kinokašči za prihodnje rodove.
The year 2007 is of a historic importance for Nova Gorica and Gorizia. For the first time in as many as sixty years the two cities have found themselves without customs officers and border locks. For Nova Gorica this is something completely new, since the construction of the city started only in 1948 when the new border was established. In short, the reason for the existence of Nova Gorica no longer exists. On this historical day the first action of collecting memories was performed. On the last day before removing the fence, the custom officer’s hut on Erjavčeva Street was transformed into a video confessionary in which everybody was invited to tell what he would never dare to tell the custom officers. Instead of a policeman, a camera, a microphone and a computer were installed in the border hut. People living on the both side of the border were invited to “confess” their smuggling “sins” and cleanse forever theirs long border “guilt”. They were telling their personal memories, family stories, ways of smuggling techniques and different thoughts concerning frontiers in general. For the “absolution” was arranged kaffe correto, which symbolical reminded on the time, when they were smuggling coffee from Italy to Yugoslavia and brandy from Yugoslavia to Italy. Recorded memories are hold in the Archive of near border memory Kinokašča (Cinema-attic) for next generations.
Luksuz produkcija DZMP obstaja od leta 2001. Kontinuirano izvajajo različne delavnice, v katerih mlade usposabljajo izražati svoja mnenja in poglede na svet preko filma in videa. Vsako leto nastane več kot 70 kratkih filmov, s katerimi redno osvajajo nagrade na različnih filmskih festivalih doma in v tujini. Tokrat bomo videli bomo izbor kratkih filmov, ki so večinoma nastali na delavnicah enominutnega filma (The One Minutes Jr.) in mednarodnih delavnicah dokumentarnega filma na Trški gori pri Krškem, ki jih že šest let vodi režiser Želimir Žilnik. V filmih so obravnavane predvsem teme iz življenja mladih ter različnih marginaliziranih družbenih skupin (Romi, istospolno usmerjeni).
Luksuz production exists from 2001. We are continually carrying out different workshops, on which we train youth to express their thoughts and sight of world through film and video. Every year we produce more than 70 short films made by young people, which are regularly wining awards on different film festivals in Slovenia and abroad. This time we will see a selection of short films which arise on the workshops of one minute film (The One Minutes Jr.) and international workshops for documentary film on Trška gora near Krško, which are held already for six years by the director Želimir Žilnik. The films thematic are manly about topics from the youth life and different marginalized social groups (Roma, homosexuals).
Super Markets, igrani, 3' 19'' Avtorji: Cécile Horreau, Massimo Mucchiut, Andrew Shemin, Jose La Aranja, Behrang Azhdari, Martina Hudorovič 2008, Luksuz Produkcija Viseča Mreža, palček in lepilni trak, igrani, 1' Avtorji: Miha Možina, Žiga Divjak, Žiga Maruša, Lara Nepužlan, Klemen Lopatič, Luka Plečnik, Sanja Spirić, Anja Kramar, Jose la Aranja 2008, Luksuz produkcija (X), dokumentarni, DV 7’22” avtorji: Alina Zeichen, Nataša Sienčnik, Piervittorio Vitori, Miroslav Sretenović, Tomaž Pavkovič 2003, Luksuz produkcija TV Triglav, igrani, 1' Avtorji: Luka Plečnik, Simona Levičar, Petra Levičar 2007, Luksuz produkcija The Gay Life in Krško, dokumentarni, 6' 27'' Avtorji: Nico Woche, Janina Tesch, Juliette Le Guennec, Bomm Lee, Toma Sito, Maja Isaković 2007, Luksuz produkcija Jagr, igrani, 1' Avtorji: Miha Možina, Blaž Radej, Jose La Arana 2007, Luksuz produkcija Martina & Jasna, dokumentarni, 6'03'' Avtorji: Martina Hudorovič, Jasna Hudorovič, Žiga Divjak 2006/07, Luksuz produkcija Socks Party, igrani, 1' Avtorici: Urša Bajželj, Maja Miloševič 2007, Luksuz produkcija Ženski pogovori, dokumentarni, 9'56'' Avtorice: Dženi Rostohar, Janina Tesch, Veronica Mota Galindo, Ayar Zandi, Maja Kocjan 2007, Luksuz produkcija Crazy baker, igrani, 1' Avtorji: Špela Čepin, Mariana Maioto, Amadej Petan, Meta Habinc 2008, Luksuz produkcija Babica, dokumentarni, 8' 30'' Avtorji: Martina Hudorovič, Dženi Rostohar, Fiona Braillon 2008, Luksuz Produkcija Magic in the family, igrani, 1' Avtorji: Amadej Petan, Živa Divjak, Lina Troha, Jakob Adler, Jose la Aranja 2008, Luksuz produkcija Phantome, igrani, 1' Avtorji: Anja Le, Paul Wurzer, Alexander Martinz, Žiga Maruša, Ulrike Kreuzer, Antea Hodulak, Anja Kramar 2008, Luksuz produkcija Brutal reality, igrani, 1' Avtorji: Urša Bajželj, Martina Hudorovič, Slobodan Pavlović, Bogdan Pavlović, Damjana Jurman, Tomaž Pavkovič, Jose la Aranja 2008, Luksuz produkcija
Četrtek, 2. april 2009 Prvi koraki in poskusi: večer študentskih filmov
Microcosmos Sarajevo Barbara Turk Niskač, BiH/Slovenija/Slovaška 2008, 28 min
Utrip Sarajeva je ujet v njegovih ulicah, ki predstavljajajo odprti prostor za interakcijo med prebivalci mesta in obiskovalci. Ulice so prostor nakupovanja, ustvarjalnosti obrtnikov, sprostitve, način premikanja iz enega mesta na drugega, prostor življenja in dela. Mesto oblikuje človeka in človek oblikuje mesto. Z vpogledom v življenje ljudi spoznamo mesto. Z utripom mesta spoznamo ljudi. Vsak človek si v okolju, kjer živi, ustvarja svoj mikrokozmos. Film predstavlja le delček v mozaiku mikrokozmosa po imenu Sarajevo.
Life of Sarajevo as life of any other town is situated in its veins, its streets, which represent open environment for interaction between town's inhabitants and its visitors. Streets represent space for shopping, creativity of craftsmen, relaxation, way of moving from one place to another, place for working and space for art of living. The town is shaping its people and the people are shaping their town. With a glance into the lives of people we get to know the town. Through the atmosphere of town we get to know people. Everybody is creating his / her own Microcosmos in the surrounding environments. The documentary represents only a piece in the mosaic of Microcosmos named Sarajevo.
Salaam Aleykum Copenhagen Sašo Niskač, Danska/Slovenija/Slovaška, 2007/2008, 19 min
Salaam Aleykum Kopenhagen je kratek dokumentarni film o Haluku, Imanu in Allanu – treh mladih osebah s turškimi, kurdskimi, libanonskimi in danskimi koreninami, ki živijo v Kopenhagnu. Kakšno življenje živijo v mestni atmosferi? Film prikazuje njihove odnose do vprašanj imigracije in integracije, njihove vsakdanje probleme in izzive, družinske vrednote, pogled na dansko družbo in na samo mesto Kopenhagen. Prek pripovedovanja svoje zgodbe odpirajo vrata k razumevanju samega mesta. Oni so Kopenhagen, in obratno.
Salaam Aleykum Copenhagen is a short documentary about Haluk, Iman and Allan – three young people with Turkish, Kurdish, Lebanese and Danish backgrounds living in Copenhagen. How do they confront their lives with the atmosphere of Copenhagen, their new home? The film is a portrait of their attitudes towards the questions of immigration and integration, their daily problems and challenges, family values, their view on Danish society and Copenhagen itself. While presenting their worlds they are opening the doors towards understanding of Copenhagen itself. They are part of Copenhagen and Copenhagen is part of them.
Goluboie / Goluboie Plachá Štepánka in Píšová Michaela, Češka 2008, 37 min
Film nas popelje v vsakdanje življenje prebivalcev Goluboia. Vas se nahaja v Moldaviji, v njej živijo Čehi. V južno Moldavijo so se naselili v drugi polovici 19. stoletja. Film prikazuje njihovo vsakodnevno življenje, ki v osnovi temelji na kmetijstvu (čebelarstvu, vzreji domačih živali, ipd.). Na drugi strani pa se srečamo s 150 let staro originalno češko godbo na pihala, ki je globoko povezana s to vasjo. Kot ena izmed tem filma se pojavi vprašanje češke identitete. Kateri faktorji vplivajo na identiteto? Je to češki jezik ali izvor prednikov? Thanks to this movie you can entry into daily lives of Goluboie’s inhabitants. The village of Goluboie is a village in Moldova where Czechs live. They settled this part of southern Moldova in the second half of the 19th century. Movie shows their daily life style which is mainly based on agriculture (bee-keeping, breeding domestic animals, etc.). On the other hand you can meet with 150 years old original Czech brass band, deeply connoted with this village. One of the topics is also question of Czech identity. Which factors have impact on the identity? Is it Czech language or origin of the ancestors?
He - Helij / He - Helium Scettino Giuseppe, Srbija 2008, 7 min
Mladi in vojna, mladi in ljubezen. Mladi, ki ne morejo pobegniti, a če bi lahko, ne bi vedeli kam. Mladi in njihova neodločnost kot pot v prihodnost. Ključni besedi tu sta: mladi in njihov nemir v eksperimentu umetniškega izleta v zavest o Srbiji, ki je bolj izolirana in ranjena v duši kot pa v znamenjih, ki jih je pustilo za seboj desetletno norenje.
The young and the war, the young and the love. The young who cannot escape but if they could, they would have no idea where to go. The young and their than indeterminate as frantic road to the future. And here are the two keywords: young and their inquietude in one experimental as artistic trip in the awareness of a Serbia isolated and wounded more in the soul than in the evident signs of ten years of madness.
Petek, 3. april 2009 Vidovinovi filmski poslastici
Vrvohodci / On a tightrope Lom Petr, Norveška in Kanada, 2006, 60 min
Film govori o štirih otrocih, ki živijo v sirotišnici v provinci Xinjiang na Kitajskem. So Ujguri, člani največje kitajske muslimanske manjšine, ki šteje osem milijonov ljudi. To je zgodba o njihovih sanjah: predvsem o tem, da bi nekoč postali prvaki vrvohodstva, stare ujgurske tradicije. Otroci začnejo trenirati vrvohodstvo, a jih po nekaj mesecih trener proglasi za neprimerne. Zato se nekatere od njihovih sanj spremenijo. Eden želi postati učitelj, drugi profesionalni pevec. Eden pa misli, da je enostavno premajhen, da bi lahko bi sploh v čem dober. Tudi tistega, ki je bil najbolj talentiran vrvohodec, je na koncu trener, ki mu očitno gre le za denar, zapustil. Leto kasneje pride v sirotišnico drugi trener. Preko ljubezni in prijaznosti preobrne začetniški neuspeh otrok pri vrvohodstvu v uspeh. Film doseže vrhunec v predstavi, ki jo priredijo za svojo vas, in v kateri hodijo po visoko napeti vrvi brez varnostne mreže. Otroci živijo vse svoje življenje brez varnostne mreže: nekateri so sirote, druge pa so njihovi prerevni ali neskrbni starši zapustili. Kot vsi Ujguri, so prisiljeni stopati po metaforični vrvi: poskušajoč loviti ravnotežje med islamom, ki je središčen za ujgursko identiteto, in komunistično Kitajsko, ki strogo omejuje ujgursko svobodo v Xinjiangu.
This is a film about four children living in an orphanage in Xinjiang province, China. The children are Uighurs, members of China’s largest Muslim minority, numbering eight million.This is a story about their dreams: above all, their dream of becoming champion tightrope walkers, an ancient Uighur tradition. The children start learning to tightrope walk, but within a few months, they are judged inadequate by their coach. Now some of their dreams change: one wants to become a teacher, another a professional singer. One of them however, feels he is simply too small to be good at anything. Eventually, even the one judged most talented at tightrope walking, and the one who dreams of a place in the Guinness Book of World Records for tightrope walking, is let go by the unscrupulous coach who seems only interested in money. One year later, a different coach comes to the orphanage. Through love and kindness, he turns the children’s initial failure at tightrope walking into success. The film culminates with their performance on a high wire - without a safety net - in front of their entire home town. The children live their entire lives without a safety net: some are orphans, others have been abandoned by parents too poor or uncaring to keep them. And like all Uighurs, they are forced to walk on a metaphorical tightrope: trying to balance between Islam that is central to Uighur identity and a Communist China that strictly limits Uighur freedom in Xinjiang.
Transfikcija / Transfiction Sjöberg Johannes, Švedska in Brazilija 2007, 57 min
Film govori o identiteti in diskriminaciji v vsakdanjem življenju transseksualcev v Sao Paulu v Braziliji. Fabia Mirassos projektira svoje življenje skozi vlogo Meg, transseksualne frizerke, ki se sooča z nestrpnostjo in podoživlja spomine o zlorabi. Savana ‘Bibi’ Meirelles igra Zildo, ki se preživlja kot ena izmed mnogih transseksualnih seksualnih delavk v Sao Paulu, medtem ko se trudi najti izhod iz prostitucije.
The film focuses on identity and discrimination in the daily lives of transgendered Brazilians living in Sao Paulo. Fabia Mirassos projects her life through the role of Meg, a transsexual hairdresser confronting intolerance and re-living memories of abuse. Savana ‘Bibi’ Meirelles plays Zilda who makes her living as one of the many transgendered sex workers in Sao Paulo, as she struggles to find her way out of prostitution.
* * * * * * *
Gostovanje organizirata ekipa Vidovina in Knjižnica Otona Župančiča (Matjaž Mišič). Z Vidovinom se lahko spoprijateljite tudi na Facebooku ali, še bolje, na dogodku.
Sobotnega jutra je nam najbližja zvezda zažarela v vsej svoji lepoti. Podobi Tolmina je dodala najrazličnejše odtenke in barve so se zmešale v brezčasno pravljico v kateri vsi živijo srečno in veselo do konca svojih dni. Ampak tako seveda izgleda le na prvi pogled. Na prvi pogled se namreč ne vidi v podzemlje. Če nisi ravno kakšen X-Ray Man ali kakšen drugi res dober superheroj(recimo Batman ni dovolj). Po izjemno izčrpnih virih (izčrpani so bili iz 6 metrov pod zemljo) je TKS(tminska kwantarska sk......) dobila izjemno zastrašujoče novice.
Na podlagi kasnejših empiričnih raziskav (Empira je Evrazijsko znana in manjkrat nagrajena raziskovalka iz Dujl) so ugotovili, da se je število duhov še povečalo. Nikoli ni bilo jasno točno število le teh, a zdaj je to število za: (4x(2/3w + 19)2-3+7-1/38228)231xw) večje.
To dejstvo je izjemno zaskrbljujoče, kajti na podlagi tega je TKS ugotovila, da je duhov več kot prej. Novica je pretresla celo mesto vključno z Dujlami. Še vedno pa se nič ne ve, kaj se dogaja v podzemlju. Mesto takega šoka ne pomni že odkar si ga je Bingl prejšnji ponedeljek vrgel na roko za lokalnim kioskom. TKS si obupno prizadeva ukrepati proti temu, a je rešitev vedno manj, časa pa tudi. V rokavu imajo še zadnjega jokerja(z rdečo kapo). Ta lahko zamenja vse druge karte in če dajo z duhovi karte na mizo lahko zmagajo(razen če imajo duhovi Jokerja, ki mu je ime(se razume)Chuck Norris(ta lahko pljune in potem so vse barve Chuck Norris in joker(rdečekapi) se ne more spremeniti v barvo Chuck Norris).
Ali si bodo TKS upali tvegati, o tem smo se pogovarjali z predsednikom, ki pa mu ob rojstvu niso dali imena in so mu potem vsi pravili Tisti, ki opleta z jezikom in ima uha ki zajc ali na kratko Đ. V.B.: Ali si boste upali tvegati in z duhovi položiti karte na mizo? Đ : Bejš se igrat pret soj blok. V.B.: Nam lahko prosim izdate kakšna je vaša strategija? Đ : Arjawa. V.B.: Kdaj pa nameravate izvesti ta podvig? Đ : Za saje rt se brigi.
TKS(Tminska kwantarska skupnost) je tega sivega dne(še bolj sivega, kot so še bolj sivi lasje še bolj najbolj sivega Tolminca f.r. Siva Sivca) po delno do pretežno dolgem razmisleku prišla na idejo, da na pomoč prikliče izganjalce duhov ali v tujem jeziku Ghostbusterse, a takoj zatem izvedela šokantno novico, da niso vsi filmi po resničnih dogodkih(kar jih je izredno šokiralo, politika TKS je namreč takšna, da verjame, da je vse, kar vidijo ali slišijo resnica, zato so bili tudi do sedaj tako uspešni). Po danšnji odpovedi, včeraj izjemno uspešnega odposlanca(imel je namreč strašno nesrečo pri luplenju krompirja) so se odločili, da za pomoč zaprosijo največjega svetovnega dobrotnika, ki sliši na ime Dorđe Bush. A tudi s tem niso imeli sreče, kajti veliki dobrotnik je namreč po izgubi položaja izgubil tudi sluh in tako ne sliši več na ime Đorđe Bush, ker sploh ne sliši. Po vseh teh razočaranjih TKS ni preostalo drugega, kot da na pomoč pokliče Chucka Norrisa(kateri je izgubil nedolžnost pred svojim očetom), a tudi temu ni uspelo, kajti prek glinenega goloba je TKS dobila obvestilo, da Chuck ni dobil štopa in da ga ne bo. Obrnili so se tudi na Stevena Segala, a je bil ta odstoten, ker ga je Društvo proti mučenju kaskaderjev postavilo v krožno križišče in tam še vedno hodi v krogu, ker nikoli ni opravil tečaja cestno prometnih predpisov. Zaradi deagrarizacije jim tudi ni uspelo(navkljub neizmerni kolektivni puntarski zavesti) zbrati dovolj vil in kos, da bi se upuntali. Kot zadnje upanje so se zatekli k Hadu, ki pa jih je kratko malo odje**l in dejal, da je že prow, da so tam duhovi in da jeb*š Tmince, če se še upuntat ne znajo vč.
Siv je danes dan v Tolminu...morda celo bolj siv kot so sivi lasje, najbolj sivega Tolminca... .... sonce je danes na poti sem zgrešilo smerokaz in se ni prikazalo... ... vedeli smo, da je nekje v bližini, a videli ga nismo... ...le kam, le kam, se je izgubilo... .... se je morda ustrašilo tega, česar se bojim tudi jaz? .....priznana in večkrat nagrajena tminska kwantarska skupnost je namreč prišla do informacij, da se v podzemlju Tolmina skrivajo duhovi in to takšni, ki kar naprej nekaj čarajo... ....bojda čarajo tako, da nič hudega sluteče mimoidoče domorodce postavljajo v televizor, kot v kakšnem Alan Fordu.... ....to naj bi se začelo dogajati v ponedeljek, ampak nihče nima točnih informacij... ....po dolgem premlevanju in oklevanju se je TKS(tminska kwantarska skupnost) odločila, da na podlagi izjemno naprednega sistema za izbiranje (an ban, pet podgan, štiri miši....vija vaja ven..)izbere žrtev, ki se je morala danes zjutraj odpraviti v podzemlje in ugotoviti kaj se tam dogaja.... ... skriti odposlanec se je vrnil iz misije brez prask(razen tistih od včeraj, ko ga je opraskala njegova Micka) z rezultati, ki prikazujejo, da gre dejansko za duhove.....
...svež zrak, sonce, šumenje vode, prijeten mraz, ki te strezni in pripravi do dela. ...fuzija vsega zbranega nas je vodila k 'Johnsonu', skritemu kotičku ob Soči. Nasmeh na ustnicah zbranih je kazal na pozitivno energijo znotraj novonastale 'družine', ki ima cilj posneti kratki dokumentarec. ...Vsi smo strmeli v Valterja, ki je s svojo navidezno agresijo razbijal plošče, kot da bi lomil Leibnitz kekse. ...za njim in materialom posnetim na kameri se je skrivalo veliko več kot le 'razbijanje'... ...bila je(še zmeraj traja) mantra, ki jo mrmramo skozi celotno delavnico na Vidovinu...
Ki zej? Ki vem. Kikr kadej. Či sma? U Tminu. Zaki že? Ka snemama an film. Aja? Ja. Ki z' an film? Film ad punta. A kr kule? Ja, kr kule. A je zaki? Za marski. Pale pa ja, ane. Itak
Tadruj al Tatrejč adn že ad Jožice sin pa gwišna ne
